Celo življenje sem bila babičina senca, zvesta in tiha, dokler nekega večera ni tresla sveta z novico, ki mi je uničila tla pod nogami. Njena odločitev mi je odprla oči o pravih obrazih naše družine in me porinila v vrtinec, iz katerega sem izšla bolj ranjena, a tudi močnejša. Še danes ne vem, ali lahko še verjamem v pravo pripadnost in ali sem sploh kdaj doma tam, kjer si največ pustil.
Moj svet se je sesul v trenutku, ko me je oče videl, kako na hladnih kuhinjskih ploščicah prosim mamo za nežnost in mir. Tistega dne se je v naši hiši nekaj temeljno premaknilo, in tišina, ki je sledila, je bila hujša od vseh besed. Odlašam z vprašanjem, ali je možno zares začeti znova, ko preteklost še vedno diha za vratom.
Vse se je začelo s krikom in solzami – moje hči, žena in jaz. Ko sem izvedel, da je žena Jana prepričala najino Terezo, da si pobrije glavo zaradi bolne prijateljice, sem začutil, kot da se mi podira svet. Zdaj ne vem več, ali smo še družina ali le skupina ljudi, ki vsak drži svojo resnico.
Moje ime je Lien in po desetih letih zakona sem izvedela resnico o svojih tastu in tašči, ki mi je raztrgala srce. Zdaj sem ujeta med lojalnostjo do moža in spoštovanjem do sebe. Vsak dan znova tehtam, ali naj še kdaj prestopim njihov prag.
To je zgodba o tem, kako je naš družinski dom postal prizorišče bitke za dediščino in resnico. Vse življenje sem bratu dajal, kar sem mogel, a usoda je hotela, da sem prav jaz ostal z domom. Vprašujem se, ali sem ravnal pravično ali pa sem bil preprosto prešibak, da bi povedal resnico.
Sem Eva in stojim pred najtežjo odločitvijo v svojem življenju: sprejeti nazaj domov svojo hčerko in vnukinjo, a njenemu možu, Kristjanu, zapreti vrata. Moja zgodba je zgodba o žrtvovanju, postavljanju meja in bolečini, ko gledaš, kako se družina podira pod težo vsakdanjih težav. Sprašujem se, ali lahko ostanem dobra mama, ne da bi pri tem izgubila svoj notranji mir.