Bilo je leto po tistem, ko sem zgubil zaupanje v skoraj vse okrog sebe, ko me je na pragu stanovanja v Mariboru pričakal prestrašen mladič. Nikoli nisem verjel, da bom zaradi potepuškega kosmatinca moral sprejeti tri usodne odločitve – pa sem. Zdaj, ko ponoči poslušam njegovo mirno dihanje, razumem, da se včasih človek najprej reši sam, ko reši drugega.