Tisto jutro sem Majda s krvavim madežem na parketu in groznim vonjem po mokri dlaki, ko sem odprla vrata. Po ločitvi sem ostala sama v polslepem, tihem stanovanju, kjer sem se počutila kot tujec v lastnem domu. Nikoli si nisem mislila, da bo zapuščen pes iz zavetišča postal moj edini zaveznik, ki me bo prisilil v spremembe, ki sem jih dolgo odlašala.