Sedela sem na mrzlih ploščicah hodnika ljubljanskega bloka in gledala kri, ki je kapljala iz Čarlijeve tačke. Nikoli si nisem mislila, da bom po vseh letih, ko sem življenje žrtvovala za sina, ostala sama. Ampak prav ta stara, reševalna mrcina me je prisilila, da spet stopim v svet, ki me je že odbil.