Ko si pes spremeni tvoje srce: Zgodba iz bloka v Kranju

Moje življenje je po ločitvi izpraznjeno in hladno, dokler nekega mrzlega januarskega jutra v blokovskem hodniku ne naletim na ranjeno, tresočo se psičko. Sprva jo poskušam ignorirati, toda njeno vztrajnost in negotov pogled me prisilita, da jo vzamem pod streho – kljub prepovedi hišnih ljubljenčkov in pomanjkanju denarja. Skozi zmedo, prepire s sosedi in boleče spomine na preteklost mi ta cupasta mešanka pokaže, kako se naučiti znova čutiti in komu zaupati.

Ko je Ajda prvič zarenčala name, sem šele opazil, da krvavim – nisem si mislil, da bo prav pes, ki sem ga imel za breme, postal moj rešitelj.

Nikoli si nisem mislil, da bo pes vstopil v moje življenje ravno v trenutku, ko sem se po ločitvi počutil najbolj izgubljenega in samega. Ajda ni bila zgolj moje breme, pač pa moj kažipot – s svojo trmo, toplino in prisotnostjo me je prisilila, da sem sprejemal odločitve, ki so mi prej delovale nemogoče. Zaradi nje sem znova odkril stik s sinom, se preselil in se soočil s svojo ranljivostjo.