Nisem mislila, da bom po ločitvi še kdaj čutila toplino v srcu, dokler ni v moje življenje pritekel razcapan kuža po imenu Marko. Zaradi njega sem morala sprejeti tri težke in nepovratne odločitve, ki so me postavile pred ljudi in izzive, pred katerimi sem prej bežala. Zdaj, ko gledam nazaj, se sprašujem, ali so te spremembe res nastale po naključju ali jih je pripeljal njegov topel gobec na moji dlani.
Nikoli ne bom pozabila trenutka, ko je Mitko, potepuški mešanček, z nosom potisnil krvav robec v mojo dlan, medtem ko sem zmrzovala na stopnicah bloka v Kranju. Takrat sem že tedne spala na kavču pri vsekrvi, ločena od svoje mame zaradi občutka dolžnosti in krivde, obupana in utrujena do kosti. Njegova trda dlaka, vonj po vlagi in zemlji, in topel dih, ki mi je meglil roke, so mi pomagali preživeti tiste najtežje odločitve, ki jih ne bom nikoli mogla razveljaviti.
Moje življenje je razpadlo tisti večer, ko sem v devetem mesecu nosečnosti ostala sama, nemočna in prestrašena. Tri leta sem gradila novo rutino, kjer so bili na prvem mestu položnice, otrokov jok in lastna tišina, potem pa je v blokovskem hodniku nepričakovano zacmokal Luka, moj bivši mož, ki je odšel, ko sem ga najbolj potrebovala. Nikoli ne bi zbrala poguma za soočenje, če ne bi bilo tistega potepuškega psa z imenom Brin, ki je v moje življenje vstopil s krvavimi tačkami in me prisilil, da znova začutim, pa čeprav sem se tega bala bolj kot česarkoli.
Bilo je leto po tistem, ko sem zgubil zaupanje v skoraj vse okrog sebe, ko me je na pragu stanovanja v Mariboru pričakal prestrašen mladič. Nikoli nisem verjel, da bom zaradi potepuškega kosmatinca moral sprejeti tri usodne odločitve – pa sem. Zdaj, ko ponoči poslušam njegovo mirno dihanje, razumem, da se včasih človek najprej reši sam, ko reši drugega.
Vsako jutro odpiram vrata vlažnega bloka na Viču in iščem Brina, ki je spet izginil iz svoje postelje. Ko sem ga prvič našla zavrženega pred kontejnerjem, sem bila še bolj izgubljena kot on. Zaradi njega sem morala sprejeti odločitve, ki so me bolele – a prav Brin mi je pokazal, da je tudi po zavrnitvi mogoče najti smisel in toplino.
Nikoli nisem pričakovala, da bo pes prelomil mojo osamljenost po ločitvi. Zaradi Lune sem sprejela tri najtežje odločitve v življenju – preselila sem se, odprla srce sosedi in sprejela svojega bivšega moža nazaj v življenje najine hčere. Luna me je naučila, kaj pomeni biti odgovoren, tudi ko si sam zlomiš srce.
