V trenutku, ko sem podpisala ločitvene papirje, sem izgubila vse, kar sem gradila z možem – dom, varnost, celo avto. Ostala sem sama, brez strehe nad glavo, brez prihrankov, brez upanja. Ta zgodba je moj krik obupa, a tudi začetek poti, na kateri sem znova našla sebe.
Ko me je Tomaž zaprl pred vrata našega bloka v Kranju, sem se prvič v življenju počutila zares sama. Takrat je iz temnega vogala stopil Ben, postarani kraški ovčar iz sosednjega stanovanja, s hladnim smrčkom in vdanim pogledom. Ta pes me je prisilil, da sem sprejela tri najtežje odločitve: zapustiti moža, poklicati mamo po dolgih letih molka in na novo poiskati dom – ne le zase, ampak za naju oba.
V trenutku, ko sem prvič slišala besede: ‚Ali sprejmeš mene in mojo preteklost ali pa greva vsak svojo pot?‘, sem začutila, kako se mi je svet zamajal pod nogami. Ljubezen do Marka je bila resnična, a njegova ločitev in otrok sta v moji družini sprožila vihar predsodkov in bolečine. Zgodba o tem, kako sem se borila med srcem in pričakovanji okolice, ter o tem, kaj pomeni resnično sprejeti nekoga – ali pa se odločiti zase.
V tej zgodbi se zaljubim v soseda iz drugega nadstropja, gospoda Mirana, ki je 62-letni vdovec. Najina čustva sprožijo družinske konflikte, sosedske govorice in notranje boje, saj se moram odločiti med srcem in pričakovanji okolice. Zgodba odpira vprašanja o starostnih razlikah, predsodkih in pogumu za srečo.
V tej zgodbi sem jaz, Nejc, priden in odgovoren moški, ki ne more razumeti, zakaj dobre ženske vedno izberejo tiste, ki jih ne cenijo. Moje iskanje odgovorov me pripelje do starega modreca v naši vasi, kjer se razkrijejo boleče resnice o ljubezni, izbiri in lastni vrednosti. Zgodba je polna čustev, družinskih konfliktov in notranjih bojev, ki jih doživlja vsak izmed nas.
