Od nekdaj sem bila v naši družini tista, ki je stala v senci brata Mateja. Vsi so ga občudovali, jaz pa sem se borila za drobtinice pozornosti in ljubezni. Ko je mama zbolela, so vsi pričakovali, da bom jaz tista, ki bo prevzela skrb zanjo – a zakaj bi morala, če nikoli nisem bila dovolj dobra zanjo?
Nekoč sem bila očetova princeska, zdaj pa me želi izseliti iz doma, kjer sem odrasla. V tej zgodbi razkrivam bolečino družinskih konfliktov, občutek izdaje in iskanje lastne vrednosti. Sprašujem se, ali sem res jaz tista, ki je zgrešila pot, ali pa je svet okoli mene postal preveč krut.
Vedno sem se bala družinskih srečanj, ker nikoli nisem vedela, kaj podariti. Najbolj me je vedno skrbelo, kako bo mama sprejela moje darilo – z njenim pogledom, ki je znal biti bolj boleč kot vsaka beseda. Ta zgodba je moj notranji boj med željo po sprejetosti in strahom pred razočaranjem.
Moje ime je Marjeta in to je zgodba o tem, kako je stanovanje v središču Ljubljane, ki mi ga je zapustila babica, postalo jabolko spora v moji družini. Mož in njegova družina so me leta pritiskali, naj jim prepustim del dediščine, medtem ko sem se sama borila za svoj zakon in svojo identiteto. Na koncu sem morala izbrati – ali oni, ali jaz – in ta odločitev me je za vedno spremenila.
Od prvega krika moje žene v kuhinji sem vedel, da se bo vse spremenilo. Moja prevara je bila le začetek plazu, ki je uničil našo družino. Zdaj, ko gledam nazaj, se sprašujem, ali je mogoče ponovno zgraditi zaupanje in ali si bom kdaj lahko odpustil.
Moje življenje se je obrnilo na glavo, ko se je k nama vselila tašča. Napetosti so naraščale, še posebej, ko je moja žena Tjaša nenadoma odšla. Na koncu sem moral izbrati med ljubeznijo do žene in zvestobo do tašče – odločitev, ki me je raztrgala.
Nikoli si nisem mislila, da bo novica o tretji nosečnosti razdrla moj zakon. Z Markom sva leta gradila dom in vzgajala dva otroka, a ena novica je vse obrnila na glavo. To je moja zgodba o tem, kako sem iz sanj o veliki družini pristala sama, borila za sebe in svoje otroke.
V tej zgodbi opisujem, kako sem se kot mati in žena v Ljubljani spopadala z nenehnimi zahtevami družine, službe in lastnih želja. Skozi napete prepire, tiha razočaranja in iskanje utehe v veri sem se naučila, da mir ni nekaj, kar pride samo od sebe. Zgodba je iskren vpogled v notranji boj in upanje, ki ga prinese sprejemanje sebe.
Nekega popoldneva sem prejela sporočilo neznane ženske, ki mi je razkrilo skrivnost o mojem možu Dariju. V trenutku se mi je svet obrnil na glavo, saj sem morala na novo ovrednotiti vse, kar sem mislila, da vem o svoji družini. V tej zgodbi opisujem, kako sem se spopadla z izdajo, družinskimi lažmi in lastnimi strahovi.
Vse se je začelo tistega deževnega večera, ko sem se po dolgih letih vrnila v domačo vas. Stari spori, neizrečene besede in skrite bolečine so me pričakale za vrati domače hiše. V eni sami noči sem se morala soočiti z vsem, kar sem bežala, in odločiti, ali bom zmogla odpustiti – sebi in drugim.
Moje življenje se je obrnilo na glavo, ko sem sinu in njegovi ženi predala ključe svoje hiše. Sprva sem verjela, da jima pomagam, a kmalu so se začeli konflikti, ki so me prisilili, da se vprašam, kje je meja med ljubeznijo in samospoštovanjem. Zdaj se borim za svoj dom in dostojanstvo, medtem ko se družina drobi pred mojimi očmi.
V eni sami noči sem zbrala pogum, spakirala kovček in z otrokoma pobegnila od moža, ki je uničil vse, kar sem imela rada. Leta sem se borila s pomanjkanjem, osamljenostjo in nerazumevanjem lastne družine. Danes vem, da se lahko človek pobere tudi iz najglobljega dna – a ali ima vsaka ženska to moč?
