Že leta sem se trudila biti popolna snaha, a pričakovanja moževe družine so me dušila. Ko sem končno postavila meje, so se odnosi zaostrili, a šele takrat sem začela znova dihati. Prekinitev stikov je bila boleča, a nujna za mojo lastno srečo.
Telefon je zazvonil in v hipu sem vedela, da bo ta klic spremenil vse. Poklicali so iz urgence, da je moj bivši mož, ki ga nisem videla že več kot desetletje, v bolnišnici in da sem jaz njegova kontaktna oseba. Morala sem se soočiti z bolečo preteklostjo, razkriti resnico najini hčeri in se odločiti, ali bom zmogla odpustiti – sebi, njemu in življenju.
Moje ime je Tjaša in vse življenje sem bila ob svoji babici Mariji, medtem ko je bil moj brat Rok vedno družinski ljubljenček. Nekega večera nam je babica razkrila, da je hišo prepisala neznani osebi, kar je sprožilo val konfliktov in razkrilo pravo naravo naše družine. Ta odločitev me je prisilila, da sem se vprašala, kaj v resnici pomenita ljubezen in pripadnost.
Moje ime je Danica. Vso življenje sem se borila, da bi moji otroci imeli več, kot sem imela sama – a zdaj, ko so odrasli, se počutim kot tujec v lastni družini. Sprašujem se, ali je ljubezen res mogoče kupiti z darili ali pa sem v tej bitki izgubila nekaj veliko bolj dragocenega.
Od nekdaj sem si želela, da bi moja hči živela bolje, kot sem jaz. Ko je želela zapustiti svojega bogatega moža, sem se z vso močjo uprla, saj sem verjela, da ne razume, kako redka je njena priložnost. A v boju za njeno prihodnost sem morda izgubila nekaj veliko bolj dragocenega.
V tej zgodbi pripovedujem o svojem bratu Martinu, ki je vse življenje žrtvoval za svojo družino, a ko je zbolel, so ga otroci pustili samega. Občutki krivde, družinski prepiri in vprašanja o vrednosti ljubezni me preganjajo. Sprašujem se, ali je žrtvovanje v današnji Sloveniji sploh še cenjeno.
Že prvi večer, ko mi je mož Matej povedal, da bo njegova mama Marija prišla živet k nama, sem začutila, kako se mi svet podira. To je zgodba o mojem boju za lastne meje, o ljubezni na preizkušnji in o tem, kako težko je ostati zvest sebi v senci dominantne tašče. Ali je mogoče rešiti zakon, ne da bi pri tem izgubil samega sebe?
Moja hči mi je priznala, da je prevarala moža. V meni se je začel boj med materinsko ljubeznijo in občutkom za pravico. Zgodba razkriva, kako sem se spopadala z njenim priznanjem in lastnimi vrednotami.
Moje ime je Marija. Danes mi je sin Luka zaloputnil vrata pred nosom, ko sem mu želela prinesti domačo govejo juho. V tem trenutku sem se zavedla, da sem morda prestopila mejo in da me lastni otrok ne želi več v svojem življenju.
Nikoli si nisem mislila, da bom med najtežjim trenutkom svojega življenja ostala sama – in to ob človeku, ki bi mi moral stati ob strani. Med porodom sina sem doživela izdajo, ki me je zaznamovala, a me je tudi preoblikovala v žensko, ki se ne boji zahtevati spoštovanja. To je zgodba o bolečini, pogumu in iskanju lastne vrednosti v svetu, kjer ženske še vedno prepogosto ostanemo preslišane.
Moje ime je Tjaša Novak in to je zgodba o tem, kako se je moja družina počasi razkrajala. Vse se je začelo z izginulim darilom za rojstni dan, a kmalu sem spoznala, da so razpoke med nami veliko globlje. Danes se sprašujem, ali bomo kdaj spet našli pot drug do drugega.
Moje ime je Aleksandra in pri 36 letih se borim z najtežjo odločitvijo v življenju: ali vztrajati v zakonu z Markom, ki si ne želi več otrok, ali slediti svoji želji po še enem otroku. Najina ljubezen je bila vedno prepletena s sencami njegove preteklosti in njegovimi odraslimi otroki, a zdaj naju razdvaja nekaj, kar se zdi nepremostljivo. V tej zgodbi razgaljam svojo bolečino, upanje in vprašanja, ki si jih zastavljam ob vsakem pogledu na najinega sina.
