Moje ime je Maja in to je zgodba o tem, kako sem se zaljubila v Matica, se preselila k njegovi družini na podeželje in se kmalu počutila kot senca v lastnem življenju. Ko je njegova mama predlagala, da vsi skupaj vzamemo kredit za obnovo hiše, sem dojela, da moje mnenje ne šteje – kot da sploh ne obstajam. Na koncu sem zbrala pogum, zapustila vse in se vrnila k svoji mami, a brazgotine ostajajo.
Moje ime je Tjaša in tišina je bila vedno moj zaveznik, dokler ni postala razlog, da me je mož zapustil. V tej zgodbi razkrivam, kako sem v tišini gradila dom, a sem zaradi nje tudi izgubila ljubezen. Zdaj, ko mi piše, da mu prav ta tišina manjka, se sprašujem, ali nas lahko prav tisto, kar nas povezuje, tudi razdeli.
Odkar sem se preselila k Markovim staršem v Škofjo Loko, sem vsak dan bolj čutila, da izgubljam sebe. Moje sanje o toplem domu so se spremenile v boj za spoštovanje in iskanje svojega mesta v družini, kjer sem bila vedno le ‚ta druga‘. To je zgodba o osamljenosti, neizrečenih besedah in upanju, da bom nekoč spet našla svoj glas.
V trenutku, ko sem slišala te besede, sem vedela, da me nihče ne sliši. Moja borba za lastni glas in spoštovanje v družini me je pripeljala do najtežje odločitve v življenju. To je zgodba o tem, kako sem se naučila postaviti zase in poiskati srečo na novo.
V trenutku, ko sem s tresočimi rokami zapirala vrata za sabo, sem vedela, da se moje življenje ne bo nikoli več vrnilo na stare tire. Mož in njegova mama sta bila odsotna, jaz pa sem v tišini stanovanja prvič po dolgih letih slišala svoje misli. To je zgodba o tem, kako sem zbrala pogum, da zapustim vse, kar sem poznala, in se podala na pot iskanja same sebe.
Na dan svoje poroke sem verjela, da sem našla srečo, a en sam toast je razkril skrivnosti, ki so razbile vse, kar sem gradila. V tej zgodbi se spopadam z družinskimi konflikti, neizrečenimi resnicami in vprašanjem, ali lahko ljubezen preživi izdajo. Še danes se sprašujem, ali bi lahko kaj spremenila.
V enem samem popoldnevu se je moj svet sesul. Moja snaha, Tanja, mi je po burnem prepiru zabrusila, da svojih vnukov ne bom nikoli več videla. Od takrat me razjedajo krivda, obup in vprašanje: ali sem res tako slaba mati in babica?
Sem Vera, ženska, ki je v lastni družini in med ljudmi postala nevidna. Leta sem živela v senci, dokler me ni nepričakovano prijateljstvo z Ano prisililo, da se vprašam, ali je dovolj, da te vidi samo ena oseba, da spet začutiš življenje. To je moja izpoved o iskanju smisla in glasu v svetu, ki me je pozabil.
Vse se je začelo z nedolžnimi obiski hčerinih prijateljev, ki so se hitro sprevrgli v vsakodnevne napade na našo kuhinjo. Počutila sem se kot kuharica v lastnem domu, medtem ko sem se borila z vprašanjem, kje je meja med gostoljubnostjo in izkoriščanjem. Ta zgodba je iskren pogled v družinske konflikte, težke pogovore in iskanje ravnotežja med dobroto in naivnostjo.
Moje ime je Marija in vsakič, ko pride moj zet Peter domov, moram izginiti iz njihovega stanovanja. Čeprav sem vse življenje pomagala svoji hčerki Tanji in bila ob vnukinji Lari, me zdaj zet ne želi več v bližini. Ta zgodba je o bolečini, ki jo občutiš, ko te lastna družina izrine iz svojega kroga, in o vprašanju, ali je ljubezen do vnukinje dovolj močna, da zdrži vse ovire.
Moje ime je Ana in že devet let sem žena Marka. Leta sem se razdajala njegovi družini, pozabljala nase in na svoje sanje, dokler nisem dosegla točke, ko sem morala izbrati – živeti za druge ali končno zase. Zdaj stojim pred najtežjo odločitvijo v življenju.
Že leta živim v senci svoje tašče, Marije, ki me nenehno ponižuje in mi daje občutek, da sem tujec v lastnem domu. Nekega dne, ko sem dosegla rob potrpežljivosti, sem se odločila, da ji vrnem milo za drago – a na način, ki ji je vzel sapo. Moja zgodba ni le o maščevanju, temveč o pogumu, da se postaviš zase, ko vsi pričakujejo, da boš tiho.
