V trenutku, ko sem stala na mostu nad reko Savo, sem se zavedala, da je življenje lahko kruto in nepravično. Moja družina je razpadala, službo sem izgubila, a v sebi sem morala najti moč, da naredim korak naprej. To je zgodba o tem, kako sem v najtemnejših urah našla pogum za spremembo.
Po osmih letih zakona sem mislila, da sem navajena vseh Blaževih muh. A ko sem se lotila spomladanskega čiščenja njegovega garažnega »zaklada«, se je najin zakon znašel na preizkušnji. Zgodba o tem, kako lahko navidez nedolžno čiščenje razkrije globlje težave in nas prisili, da se vprašamo, kaj v resnici pomeni dom.
Moje ime je Andreja in to je zgodba o tem, kako sem v lastni družini postala nevidna. Ko sem spoznala Marka, sem verjela v pravljice, a življenje v majhnem kraju pri Celju me je naučilo, da so sence zanemarjanja daljše od sončnih žarkov upanja. Medtem ko sem se borila za svojo vrednost, sem počasi izgubljala sebe – in morda tudi vero v ljubezen.
V soboto sem se vrnila s podeželja, kjer sem doživela nepričakovano izdajo s strani svoje sestre Zoje. Njena zahteva, naj prodam svoje stanovanje v Ljubljani in se vrnem domov, me je popolnoma šokirala in razjezila. V nedeljo me je obiskal brat Miha z jabolki in opravičilom, a v meni je ostala rana, ki je ne znam zaceliti.
Pri dvanajstih letih sem doživela razpad družine, ko sta se moja starša, Andrej in Marija, ločila v grenkem prepiru. Dvajset let kasneje sem se odločila odpustiti očetu, kar je med mano in mamo povzročilo novo bolečo razpoko. Ta zgodba je moj poskus razumeti, zakaj je odpuščanje lahko tako težko in zakaj nas preteklost še vedno drži v svojih krempljih.
V trenutku, ko sem zagledala dve črtici na testu, sem vedela, da se bo moje življenje spet obrnilo na glavo. Moj mož Luka je ob novici otrpnil, jaz pa sem se utapljala v skrbeh, kako bomo zmogli še enega otroka, ko je najmlajša hčerka komaj začela sedeti. Ta zgodba je moj notranji boj med občutkom krivde, strahu in upanja, da bomo skupaj našli pot naprej.
Na svoj poročni dan sem namesto zaobljub pred vsemi razkrila moževo prevaro. V trenutku se je moj svet sesul, a sem v bolečini našla moč, da povem svojo resnico. Ta zgodba je o izdaji, pogumu in vprašanju, kaj pomeni zares ljubiti sebe.
Moje ime je Laura in tisti večer, ko mi je mož Matjaž povedal, da odhaja zaradi druge ženske, se je moj svet ustavil. Namesto joka sem v tišini začela pakirati kovčke, a prava drama se je šele začela, ko sem ostala sama s svojimi mislimi. V iskanju novega smisla sem se spustila v vrtinec samospraševanja, družinskih konfliktov in bolečih razkritij, ki so me vodili v še globljo temo.
V tej zgodbi opisujem svojo bolečo pot, ko sem kot mati sama vzgajala sina Nejca in si želela zanj le najboljše. Ko mi je povedal, da se želi poročiti z Nino, samohranilko, sem se ustrašila, da ga čaka pretežko življenje, in sem mu nasprotovala. Moja trma in strah sta prinesla posledice, ki jih bom morda obžalovala do konca svojih dni.
Nikoli si nisem mislila, da bo novica o tretji nosečnosti pomenila konec mojega zakona. Z Markom sva več kot desetletje gradila skupno življenje in vzgajala dva otroka, a ob novici o še enem otroku se je vse spremenilo. To je zgodba o tem, kako sem iz sanj o večji družini pristala v vlogi samohranilke.
Moje ime je Tjaša in vedno sem verjela, da je prijaznost ključ do sreče. A ko sem s petimi prijatelji začela vedno znova postavljati druge predse, se je naše življenje začelo zapletati v boleče vozle. Zgodba razkriva, kako nas je pretirana prijaznost pripeljala do roba in kako smo se morali naučiti reči ‘ne’, da bi rešili sami sebe.
Na Justinovem 60. rojstnem dnevu sem doživela največji šok svojega življenja. Po skoraj tridesetih letih zakona sem odkrila, da ima moj mož že 16 let drugo družino in sina, za katerega nisem vedela. Ta zgodba je moj poskus, da razumem, kako lahko nekdo, ki ga ljubiš, tako dolgo skriva resnico.
