Moje ime je Petra in ujeta sem med zahtevami službe ter materinstva, brez podpore lastne mame. Vsak dan znova se borim z občutki krivde, izčrpanosti in dvomom, ali sem lahko dobra mama in hči hkrati. Moja zgodba je iskren vpogled v notranje boje, ki jih doživlja mnogo slovenskih žensk.
Vse se je začelo z enim neprijetnim pogovorom s taščo, ki je razkril stare rane in me prisilil, da sem se soočila s svojimi strahovi. Medtem ko sem lovila ravnotežje med pričakovanji moža, otrok in lastnimi potrebami, sem se naučila postaviti meje in odpuščati. To je zgodba o bolečini, pogumu in ljubezni, ki zdravi tudi najgloblje razpoke.
Vse se je začelo, ko sem izvedel, da bosta starša hišo zapustila moji sestri, ne meni. Občutil sem izdajo in globoko bolečino, a skozi napete pogovore in razkrivanje dolgo skritih družinskih skrivnosti sem spoznal, kaj v življenju resnično šteje. To je zgodba o tem, kako smo kljub vsemu našli pot do sprave in prave bližine.
Sem Mateja, mati samohranilka iz Maribora. Moja zgodba je prepletena z boja s predsodki, revščino in lastno družino, ki mi je obrnila hrbet. Kljub vsemu sem našla moč, da sem se postavila na noge in svoji hčerki pokazala, da se tudi v najtežjih trenutkih splača verjeti vase.
Moja sestra Sanja je vse življenje žrtvovala za svoje otroke, a ko je zbolela, so jo pustili samo. Opazujem njeno bolečino in nemoč ter se sprašujem, kako smo kot družina in družba lahko dopustili, da ljubezen ostane neodgovorjena. Ta zgodba je moj krik in prošnja po razmisleku o tem, kaj pomeni biti družina.
V tej zgodbi opisujem noč, ko sem pričakovala rojstvo svojega prvega otroka, a se je vse obrnilo na glavo. Namesto enega sem domov prinesla tri otroke, kar je v naši družini povzročilo nešteto čustev, konfliktov in preizkušenj. Moja pripoved razkriva, kako krhka je sreča in kako močni moramo biti, ko življenje od nas zahteva več, kot smo si sploh lahko predstavljali.
Po dvajsetih letih zakona me je mož zapustil, ker nisem več zmogla skrbeti za njegovo hudo bolno mamo. V tej zgodbi razkrivam svojo bolečino, notranje boje in občutek krivde, ki me razjeda, ter upanje, da bom nekoč spet našla mir. Morda se bo kdo prepoznal v moji zgodbi in si upal spregovoriti o tem, kar nas v Sloveniji še vedno tišči v tišini domačih sten.
Sem Marjeta in lanski božič je bil zame prelomnica. Ko je tašča ponovno zahtevala, da jaz pripravim praznično kosilo, sem prvič v življenju rekla ne. To je zgodba o družinskih pričakovanjih, bolečini in pogumu, da se postaviš zase.
Že od prvega trenutka sem čutila, da nekaj ni prav, a sem dovolila, da drugi odločajo namesto mene. Moja zgodba je prepletena z odpovedanim poročnim dnem, družinskimi spletkami in iskanjem lastnega glasu. Ali je mogoče ljubiti in hkrati ostati zvest samemu sebi?
Moje življenje se je obrnilo na glavo, ko sem k sebi domov sprejela svojo ostarelo mamo. Medtem ko sem želela storiti pravo stvar, sem se znašla ujeta med lastnimi potrebami, družinskimi konflikti in občutkom krivde. Zgodba razkriva bolečino, ljubezen in dvome, ki jih prinese skrb za starša v sodobni Sloveniji.
Moje življenje se je obrnilo na glavo, ko je babica prodala svoje stanovanje, potem ko je izvedela, da jo želi bratranec izseliti. V tej zgodbi razkrivam bolečino, jezo in nemoč, ki so preplavili našo družino, ter iščem odgovore, kako naprej. Morda boste v moji zgodbi našli del sebe ali pa nasvet, ki ga tako zelo potrebujem.
V trenutku, ko sem s tresočimi rokami zaprla vrata pred svojo hčerko, sem vedela, da se je v meni nekaj zlomilo. Moja hči, Ana, je bila vedno občutljiva in nežna, a njene odločitve v zakonu so nas vse potisnile v bolečo dilemo. Zdaj stojim med svojo ljubeznijo do nje in lastno mejo dostojanstva, razpeta med materinsko skrbjo in željo po miru.
