V tej zgodbi opisujem, kako sem kot mama dveh odraslih otrok doživela bolečino zanemarjanja in osamljenosti. Po letih žrtvovanja za družino sem bila prisiljena postaviti ultimat: ali mi pomagajo, ali pa prodam vse in grem v dom za ostarele. Zgodba razkriva notranje boje, družinske konflikte in vprašanje, kaj pomeni biti starš v sodobni Sloveniji.
Moje ime je Marija in v tej zgodbi opisujem, kako sem izgubila stik s svojim sinom Matejem zaradi zapletenega odnosa z njegovo ženo, Petro. Vse se je začelo z enim samim nesporazumom, ki je prerasel v globoko bolečino in osamljenost. Zdaj se sprašujem, ali sem res izgubila svojega sina za vedno ali pa obstaja še upanje za spravo.
Vse se je začelo z maminim pismom, v katerem me je prosila za preživnino. Morala sem se soočiti z bolečimi spomini, občutkom krivde in vprašanjem, ali ji dolgujem več, kot zahteva zakon. To je zgodba o bolečini, iskanju sebe in boju za svojo srečo.
V tej zgodbi opisujem, kako sem se kot mati soočila z nenavadno reakcijo svojega sina Nejca, ki se je na resno družinsko krizo odzval s smehom in šalami. Skozi napete pogovore, notranje dvome in družinske konflikte sem iskala razloge za njegovo vedenje ter se spraševala, ali sem kot mama naredila dovolj. Zgodba odpira vprašanja o čustveni pismenosti, generacijskih razlikah in tihem trpljenju mladih.
Po letih žrtvovanja za svojo družino sem si prvič v življenju dovolila vzeti teden dni samo zase. Namesto razumevanja in podpore sem doživela val očitkov, hladnih pogledov in tihe zamere, ki so me prisilili, da sem se vprašala, ali sem res sebična ali pa je družina pozabila, da sem tudi jaz človek. Ta zgodba je moj iskren poskus najti ravnovesje med ljubeznijo do sebe in dolžnostjo do drugih.
Lani sva z možem Gregorjem načrtovala najino prvo skupno potovanje na morje, a je njegova mama, gospa Marija, nepričakovano vztrajala, da gre z nama. Namesto sprostitve sem doživela čustveni vihar in razpad zaupanja, saj so se stare zamere in neizrečene besede razkrile v najbolj bolečih trenutkih. Še danes se sprašujem, ali je mogoče postaviti meje, ne da bi pri tem izgubili del sebe ali družine.
Nekega običajnega jutra sem prejela sporočilo neznane ženske, ki mi je razkrilo skrito plat mojega moža. V trenutku se je moj svet obrnil na glavo, ko sem se soočila z lažmi, dvomi in bolečino, ki jih prinaša izdaja. Zgodba raziskuje, kako se v Sloveniji spopadamo z zaupanjem, družinskimi skrivnostmi in pogumom za soočenje z resnico.
Sem Zuzana in že deset let vsak dan kuham na novo, ker moj mož Peter ne prenese ostankov. Včasih se vprašam, ali je to res ljubezen ali sem se popolnoma izgubila v žrtvovanju. Moja zgodba je zgodba mnogih slovenskih gospodinj, ki se sprašujejo, kje je meja med skrbjo in izgubo sebe.
V tej zgodbi razkrivam svojo dolgoletno samoto, ki je posledica globokih družinskih ran in nenehnega iskanja lastne vrednosti. Skozi napete pogovore z mamo, spomine na pretekle zveze in vsakodnevne boje v Ljubljani, se sprašujem, ali je mogoče najti srečo brez partnerja. Moja zgodba je povabilo k razmisleku o tem, kaj pomeni biti sam v svetu, kjer je družina še vedno sveta vrednota.
Moje ime je Ivana in na drugem rojstnem dnevu svoje hčerke Lene sem se znašla v središču čustvene nevihte, ko je na vrata potrkala moja bivša tašča Marija. Medtem ko je moj bivši mož Marko popolnoma pozabil na ta dan, je njegova mama vztrajala pri svoji vlogi babice, kar je v moji družini povzročilo napetosti in razprtije. Zgodba raziskuje, kje je meja med preteklostjo in prihodnostjo, ter ali ima bivša tašča pravico do stika z vnukinjo, tudi če to razdvaja mojo družino.
Sem Marija, stara 67 let, in imam eno samo hčer, Nino. Po moževi izdaji sem jo vzgajala sama, zdaj pa me obtožuje, da sem preveč vsiljiva. V sebi čutim praznino, ki je ne znam zapolniti, in se sprašujem, ali je res ljubezen lahko preveč.
Moje življenje se je obrnilo na glavo, ko je moja vnukinja Tjaša začela toniti v temo depresije. V najtežjih trenutkih sem se zatekla k veri in molitvi, ki sta mi dali moč, da sem ostala ob njej in naši družini. Ta zgodba je iskren zapis o bolečini, upanju in ljubezni, ki nas je povezala.
