Sem Katja in že pet let v sebi nosim težo posojila, ki sva ga z možem dala njegovim staršem. Zdaj, ko si mož želi, da jim dolg odpustiva, moja mama pa temu ostro nasprotuje, sem razpeta med dvema družinama in lastno vestjo. Moja zgodba je boleče iskanje miru v tihih vojnah pričakovanj, ljubezni in neizrečenih očitkov.
Nisem si mislila, da bo navadna ponedeljkova kava s taščo Barbaro sprožila vihar, ki je razklal našo družino. Tistega jutra so padle besede, ki jih ni mogoče vzeti nazaj, in zdaj se sprašujem, ali lahko sploh še kdaj najdemo skupno pot. V tej zgodbi razgaljam bolečino, dvome in upanje, ki so me preplavili, ko sem stala pred zaprtimi vrati svoje lastne dnevne sobe.
Moja mama, Vera, se je nenadoma odločila, da se preseli k meni, ker ni več zmogla živeti sama. Sprva sem mislila, da gre za šalo, a ko je stala pred vrati z dvema kovčkoma, sem dojela, da se je moje življenje zares obrnilo na glavo. Zdaj, ko poskušam usklajevati svojo družino, službo in mamine potrebe, se sprašujem, kje so meje med dolžnostjo do staršev in pravico do lastne sreče.
Po letih odrekanj sva z možem končno kupila sanjsko hišo v okolici Ljubljane. Nikoli si nisem mislila, da bo največja grožnja prišla iz moje lastne družine – od sestre Tine in njenega moža Borisa. Njuna prevara je razbila našo družino in me prisilila, da se vprašam, ali je kri res gostejša od vode.
Moj mož Matej je vedno sanjal o življenju na podeželju, jaz, rojena Ljubljančanka, pa sem bila navezana na mestni vrvež in domače stanovanje. Njegova obsedenost s selitvijo je postala vir vsakodnevnih prepirov, še posebej po obisku mojih staršev v centru Ljubljane. Ta obisk je spremenil vse – mene, njega in najin zakon.
Moja tašča nas je povabila na dopust v Portorož, a v meni je vrelo od odpora. Lansko leto se je vse končalo v prepiru in izčrpanosti, letos pa sem si obljubila, da bom postavila meje. A družinske vezi so močnejše, kot sem si predstavljala, in to poletje je za vedno spremenilo našo družino.
Od prvega trenutka, ko sem prestopila prag Matejeve hiše, sem začutila ledeno distanco njegove družine. Kljub vsem mojim trudom, da bi se vključila, sem se vedno znova zaletavala v zid njihovih pričakovanj in tihega nezadovoljstva. To je zgodba o bolečini, upanju in boju proti predsodkom v slovenski družbi.
Sem Jure, oče, ki je bil prepričan, da pozna svojega sina Marka. A ko sem izvedel, da se je v tajnosti poročil, se mi je svet obrnil na glavo. To je zgodba o bolečini, iskanju resnice in upanju, da lahko družina kljub vsemu najde pot do odpuščanja.
Stara sem šestdeset let in živim sama v hiši, ki sva jo z možem zgradila z lastnimi rokami. Moja družina se zanima le za dediščino, ne pa zame, zato sem se odločila, da jim ne bom dovolila, da bi me izkoriščali. To je zgodba o moji bolečini, pogumu in zadnji veliki odločitvi.
Vedno sem bila samostojna in varčna, a življenje s moževo družino me je naučilo, kaj pomeni biti izdan. Ko so tast in tašča hišo prepisali na moževo mlajšo sestro, sem se počutila ponižano in izdano. Od takrat ne morem več pogledati nazaj brez grenkobe, a se sprašujem, ali sem ravnala prav.
Tistega večera me je tašča pred vsemi ponižala in me izgnala z družinske večerje, ne da bi vedela, da sem prav jaz lastnica restavracije. V družini svojega moža sem se vedno počutila kot tujec, a tokrat sem morala razkriti resnico o sebi. Zgodba o tem, kako težko je biti sprejet, če ne ustrezaš pričakovanjem drugih.
Le nekaj ur po rojstvu sina sem na telefonu moža odkrila sporočilo, ki mi je zlomilo srce. Namesto da bi uživala v sreči materinstva, sem se znašla v najhujši bolečini izdaje. To je zgodba o tem, kako sem se spopadla z največjo nevihto svojega življenja.
