Moje ime je Ivana in nikoli ne bom pozabila dneva, ko sem morala izpustiti roko svoje dveletne hčerke Eme. V bolniški sobi, obdana z medicinskimi sestrami, ki so tiho prepevale ‚Sijaj, sijaj sončece‘, sem se soočila z najtežjo odločitvijo v življenju – darovati Emičine organe drugim otrokom. Ta zgodba je o bolečini, ljubezni in pogumu, za katerega nisem vedela, da ga premorem.
Sem Martina in nikoli si nisem mislila, da se bo naša družina razklala zaradi dedkove nove ljubezni. Po smrti babice se je dedek Jože poročil s sosedo, kar je v nas sprožilo val jeze, žalosti in občutka izdaje. Zdaj, ko z nami ne govori več, iščem odgovor na vprašanje, ali lahko razumem njegovo odločitev in mu odpustim.
Nekega jutra me je hčerka prosila, naj pazim na njenega sina, ker mora v bolnišnico. Medtem ko sem skrbela za vnuka, sem odkrila družinske skrivnosti, ki so mi pretresle srce in spremenile pogled na lastno družino. Zdaj se sprašujem, ali sem sploh kdaj resnično poznala svojo hčer in kje smo kot družina zašli.
V tej zgodbi razkrivam, kako sem kot tiha in predana družinska članica postala žrtev pohlepa lastne družine. Ko je moja nečakinja želela prevzeti moj ljubljeni dom, sem se prvič v življenju postavila zase. To je pripoved o bolečini, razočaranju in iskanju lastnega dostojanstva.
V tej zgodbi opisujem sobotno jutro, ko mi je v trgovini izginila denarnica. Dogodek je pretresel moje odnose z družino in prijatelji ter me prisilil, da se soočim s svojimi strahovi in nezaupanjem. Sprašujem se, ali bom še kdaj lahko zaupala ljudem okoli sebe.
Ko sem ostala sama z Lukom po razhodu z Darijem, sem mislila, da sem izgubila vse. A njegova mama Marija je postala moj največji zaveznik in skupaj sva se borili za pravico in srečo mojega sina. Ta zgodba je polna bolečine, upanja in poguma, ki ga najdeš tam, kjer ga najmanj pričakuješ.
Odkar je babica umrla, se z mamo ne moreva dogovoriti glede njenega stanovanja v Šiški. Vsak pogovor se sprevrže v prepir, jaz pa se počutim izdano in ujeta med ljubeznijo do družine ter lastnimi pravicami. Sprašujem se, ali lahko sploh še verjamem v družinsko povezanost, ko gre za dediščino.
Že od prvega dne zakona me je tašča gledala postrani, kot da nisem dovolj dober za njeno hčer. Ko so se rodili najini otroci, je začela odkrito dvomiti, ali so sploh moji. Ta zgodba je moj boj za dostojanstvo, resnico in ljubezen v razklani družini.
Moje življenje se je obrnilo na glavo v trenutku, ko mi je soseda povedala, s kom moj mož resnično preživlja večere. Dolga leta sem verjela, da dela po službi za najino skupno prihodnost, a resnica je bila povsem drugačna. Zdaj se sprašujem, ali sem bila slepa ali pa sem preprosto preveč zaupala.
Sem Marija in vsak dan živim med upanjem in obupom, ker mi je onemogočeno, da bi bila del življenja svojega vnuka. Moja hči Tjaša je ujeta med mano in svojim možem Matejem, ki me ne želi v bližini. Ta zgodba je o bolečini, ki jo prinašajo družinske razprtije, o ljubezni, ki ne pozna meja, in o vprašanjih, na katera morda nikoli ne bom dobila odgovora.
Vse se je začelo z nedolžnim vprašanjem vnuku o denarju, ki sem mu ga dala prek sina. Kmalu sem spoznala, da me nova snaha, Tjaša, odriva iz družine in vpliva na odnos z mojim vnukom. To je moja zgodba o zaupanju, družinskih vrednotah in bolečih odločitvah.
V tej zgodbi opisujem, kako sem kot sin postal glavni vir denarja za svoje starše, ki so me čustveno izkoriščali in manipulirali z občutkom krivde. Pripovedujem o notranjih bojih, družinskih konfliktih in trenutku, ko sem moral izbrati med svojo srečo in dolžnostjo do družine. Zgodba se dotika slovenskih realnosti, kot so finančne stiske, družinska pričakovanja in tiha bolečina, ki jo prinaša čustveno izkoriščanje.
