Stala sem v hodniku, ko sem skozi zaprta vrata slišala glasove, ki so mi razbijali srce. Leta kasneje sem se nepričakovano znašla iz oči v oči z žensko, zaradi katere sem izgubila zaupanje v moža in vase. To je zgodba o bolečini, iskanju odpuščanja in vprašanjih, ki še vedno nimajo odgovora.
Nekega popoldneva, ko je mož prišel domov prej kot običajno, sem obstala v dnevni sobi, ujeta med željo po iskrenosti in strahom pred izgubo. Leta sem skrivala svojo bolezen, ker sem se bala, da bo ljubezen izginila, če bo izvedel resnico. Zdaj, ko so brazgotine na mojih rokah razkrite, se sprašujem, ali je bila tišina res lažja pot.
Moje ime je Julija. Nekega popoldneva me je tašča prisilila, da izberem med lastno srečo in družinskim mirom. To je zgodba o tem, kako sem se skozi solze in prepire naučila postaviti zase, čeprav so vsi pričakovali, da se bom žrtvovala.
V petek sem prvič prosila svojo taščo, gospo Marto, naj pazi na najina otroka. Njen hladen odgovor je razkril stare zamere in me prisilil, da se soočim z resnico o možu Roku in njegovi navezanosti na mamo. To je zgodba o razočaranju, pogumu in o tem, kako lahko družinske vezi postanejo breme – ali rešitev.
Nekega deževnega jutra je moj mož, Matej, odšel po kruh in se nikoli več vrnil. Leta sem živela v boleči negotovosti, razpeta med upanjem in obupom, dokler nisem odkrila resnice, ki je bila hujša od samote. Ta zgodba je moj krik, moja izpoved in vprašanje vsem, ki so kdaj izgubili nekoga brez slovesa.
Vse se je začelo z nedolžno prošnjo mojega brata Marka, naj za nekaj mesecev prepišem njegovo Škodo Octavio nase. Nisem si predstavljal, da bo ta majhna usluga sprožila verižno reakcijo družinskih prepirov, dolgov in grenkobe, ki me še danes preganja. Danes se sprašujem, ali je res vredno pomagati družini za vsako ceno.
Moje ime je Zoran in to je zgodba o mojem sinu Filipu, o razpadu družinskih vezi, izgubljenih prijateljstvih in nemoči, da bi ga pustil. Vodim vas skozi boleče odločitve, ki sem jih moral sprejeti, skozi osamljenost, ki je sledila, in upanje, ki ga nikoli nisem povsem izgubil. Morda se boste prepoznali v mojem boju ali pa boste imeli drugačno mnenje – zanima me vaš pogled.
V eni sami noči se mi je življenje obrnilo na glavo: mož me je prevaral, sin se mi je odtujil, in vse, kar sem gradila, se je začelo rušiti. Moja zgodba je zgodba o iskanju moči za odpuščanje, pogumu za spremembe in upanju, da lahko iz ruševin ponovno zgradim dom. Sprašujem se, ali bom zmogla odpustiti in najti pot nazaj k sebi v tej slovenski realnosti.
Nekega nevihtnega večera sem z otrokoma pobegnila od moža, upajoč, da bom pri najboljši prijateljici, Nini, našla zavetje. A njen mož, Matej, nas ni želel sprejeti, kar je zamajalo temelje mojega prijateljstva in me prisililo, da se soočim z resnico o sebi in drugih. Zgodba razkriva, kako hitro lahko strah in nezaupanje razdreta tudi najmočnejše vezi.
Moje ime je Ana in danes vam bom povedala, kako sem se znašla ujeta med pričakovanji družine, lastnimi vrednotami in hčerkinimi odločitvami. Ko je moja hči Sara pri dvajsetih želela stopiti v zakon in postati mama, sem se borila z občutki nemoči, strahu in krivde. V tej zgodbi boste začutili bolečino, dvome in upanje matere, ki si želi le najboljše za svojega otroka.
Nekega deževnega večera sem odkrila, da me je mož, ki sem ga ljubila bolj kot vse na svetu, izkoristil zaradi denarja. Moja zgodba je o tem, kako se mi je podrl svet, kako sem se borila z izdajo in kako sem se naučila ponovno zaupati sebi. To je moja resnična izpoved o prevari, družini in o tem, kako vstati po največji bolečini.
Sem Ivana iz Celja. Moja največja bolečina je, da me lastna hči Lara kliče le, ko potrebuje denar, ne pa mene kot mame. Kljub vsemu še vedno upam, da bova nekoč našli pot druga do druge.
