Nekega večera, ko sem že skoraj izgubila upanje, da se bo moj mož, Andrej, še kdaj vrnil domov, je nenadoma stal pred vrati. Moja zgodba govori o razpadu družine, finančnih težavah in o tem, kako sem skušala rešiti svoje najdražje, medtem ko se je vse okoli mene podiralo. Se lahko z nepričakovano vrnitvijo ponovno zgradi tisto, kar smo izgubili?
Moje ime je Marija. Pred nekaj meseci sem iz hiše izgnala svojega sina in se preselila k njegovi ženi, svoji snahi. Vsi v vasi mislijo, da sem izgubila razum, a prvič v življenju sem naredila nekaj, kar je bilo prav – zase.
Moje ime je Andreja. Po možganski kapi sem obležala v bolnišnici, medtem ko je moj sin Luka, ki živi daleč stran v Mariboru, razpet med svojo družino in menoj. V tej zgodbi razkrivam bolečino, zamolčane zamere in vprašanje, kaj pomeni biti mama v Sloveniji, ko otroci odrastejo in odidejo.
Pred dvema letoma sem se poročila z ločenim moškim, prepričana, da bova skupaj ustvarila novo, srečno življenje. Zdaj pa se njegova odrasla hči želi preseliti k nama v najino majhno garsonjero in občutek imam, da se mi svet podira. Moram se odločiti, ali bom ostala in se borila za svoj prostor ali pa bom odšla in začela znova.
Sem Marjeta iz Celja in pripovedujem zgodbo, ki mi je raztrgala srce. Moj sin Luka je prišel domov v solzah, ker sta mu učiteljica in sošolec brez dovoljenja ostrigla lase. To je zgodba o boju proti predsodkom, brezbrižnosti šole in lastnemu strahu, da bi zaščitila dostojanstvo svojega otroka.
Sem Marija, babica treh vnukov, in vse življenje sem sanjala o hiši ob Dravi. Ko sem končno uresničila svoje sanje, so se v družini razplamteli stari konflikti, ljubosumje in neizrečene zamere. Zdaj se sprašujem – ali je mogoče zgraditi srečo, ne da bi pri tem ranili tiste, ki jih imamo najraje?
Nekega deževnega novembrskega popoldneva sem v žepu moževega plašča našla hotelski račun za dve zajtrkovalni osebi. V trenutku so se mi podrla tla pod nogami, saj sem začela dvomiti o vsem, kar sva z Markom gradila zadnjih petnajst let. Ta zgodba je moj notranji boj med željo po resnici in strahom pred izgubo družine.
V tej zgodbi razkrivam svojo notranjo bitko med željo po ljubezni in poroki ter pritiskom sodobne družbe, ki slavi samostojnost. Moja pot je polna dvomov, družinskih konfliktov in iskanja ravnotežja med kariero in osebnim življenjem. Na koncu se vprašam, ali je hrepenenje po bližini res nekaj, česar bi se morala sramovati.
Nekega večera mi je tašča predlagala, naj ji prepišem svoj stanovanje v zameno za večji družinski dom. Ta ponudba me je razklala med zvestobo možu in strahom pred izgubo vsega, kar sem si ustvarila. Zdaj stojim pred najtežjo odločitvijo v življenju – ali žrtvujem svojo varnost za družino ali končno postavim sebe na prvo mesto.
Sem Marjeta in lani sem prvič na glas povedala, da za božič ne bom kuhala. Ta odločitev je razburkala celo družino, razkrila stare zamere in me prisilila, da se soočim s svojimi mejami. Zdaj vem, da je včasih treba reči ne – tudi če to pomeni, da se prazniki obrnejo na glavo.
Živim v hiši, ki sem jo gradila s srcem, a zdaj se počutim kot gostja. Moj sin Matej in njegova žena Petra sta se po izgubi službe preselila k meni, a namesto topline čutim le odtujenost in izgubljam svoje mesto. Vsak dan se borim z vprašanjem, ali naj vztrajam ali odidem.
Moje ime je Ana in nikoli si nisem mislila, da bo denar raztrgal našo družino. Po smrti staršev sva se z bratom Markom zapletla v boleč spor glede dediščine, ki je razkril globoko zakopane zamere in resnične obraze najbližjih. Ta izkušnja me je prisilila, da sem se vprašala, kaj sploh pomeni biti družina.
