V trenutku, ko je moj zet Marko odpeljal mojo vnukinjo Elo iz hiše, sem začutil, kot da se mi je svet podrl. Moja hči Petra je nemočno stala ob strani, medtem ko sem se spraševal, ali je res šlo le za nesoglasje glede prehrane ali pa so v ozadju globlji, finančni problemi. V tej zgodbi razkrivam bolečino, dvome in upanje, ki spremljajo slovenske družine v času stisk in nerazumevanja.
Sedim za mizo in gledam svoje otroke, ki v tišini premikajo žlice po krožnikih. Vse življenje sem se trudila biti dobra mama, a tisti večer je razkril, kako globoke so naše rane in kako malo se v resnici slišimo. To je zgodba o izgubljenih besedah, neizrečenih bolečinah in trenutku, ko se je vse spremenilo.
Sem Marija, upokojena učiteljica iz Celja. Po smrti moža so se moji otroci oddaljili, ostala sem sama v praznem stanovanju, čeprav sem jim vse življenje dajala sebe. Zdaj se sprašujem, ali je bila vsa ta žrtev sploh vredna, če na koncu ostaneš sam in pozabljen.
Moj prihod domov iz porodnišnice s hčerko je bil daleč od sanjskega. Namesto topline in pripravljenega doma me je pričakal kaos, praznina in občutek popolne nemoči. Ta zgodba je moj krik – za vse ženske, ki so se znašle ujete med pričakovanji in kruto resničnostjo.
Sem Marjeta, mama iz Ljubljane, in moje življenje se je obrnilo na glavo, ko je soseda Tanja začela izkoriščati mojo pripravljenost pomagati pri varstvu njene hčerke. Sprva sem mislila, da gre za običajno pomoč med sosedami, a kmalu sem se počutila izkoriščeno in nevidno. To je zgodba o tem, kako sem zbrala pogum, da postavim mejo, kljub občutkom krivde, prijateljstvu in želji, da bi bila končno slišana.
Sprejela sem, da bom celo poletje pazila na vnuke, prepričana, da bo družina hvaležna. A med neizrečenimi besedami, starimi zamerami in tihimi pogledi sem spoznala, kako globoko so rane v naši družini. Zdaj se sprašujem, ali je res tako težko biti viden in priznan od tistih, ki jih imaš najraje.
To je zgodba o poletju na Bledu, ko sem v enem tednu izgubil vero v svojo družino. Družinske skrivnosti in izdaja so izbruhnile na dan in za vedno spremenile naše odnose. Še danes se sprašujem, ali lahko kdaj znova zaupam tistim, ki sem jih imel najraje.
Moje ime je Marija. Leta sem delala v Avstriji kot čistilka, vsak cent pošiljala domov v Škofjo Loko, prepričana, da gradim boljšo prihodnost za svoja otroka in moža. Ko sem se končno vrnila, me je pričakala tišina, hladnost in izdaja, ki mi je raztrgala srce.
V tej zgodbi opisujem, kako sem po letih nesrečnega zakona zbrala pogum in zapustila moža, kljub temu da sem s tem izgubila zaupanje svojih otrok. Preplavljajo me občutki krivde, osamljenosti in dvoma, a iščem moč za nov začetek. Sprašujem se, ali sem ravnala prav ali pa sem sebično izbrala svojo srečo.
Moja mama mi noče izročiti stanovanja, ki mi ga je zapustila babica. Ujeta sem med bolečino izgube in družinskim konfliktom, ki razjeda naš odnos. Vsak dan se sprašujem, ali je vredno vztrajati ali naj popustim zaradi miru v družini.
Sem Marija, mati dveh sinov in žena, ki je odšla v Avstrijo, da bi svoji družini omogočila boljše življenje. Po naključju sem odkrila moževo prevaro in zaroto molka svojih otrok. To je zgodba o bolečini, razočaranju in večnem vprašanju, ali lahko še kdaj zaupam svojim najbližjim.
Moj sin, Matej, mi je nekega večera hladno rekel, da moram spati v kleti naše hiše, ker on in njegova družina potrebujejo več prostora. Leta sem prenašala, da so me izkoriščali in potiskali na rob, dokler mi hči Petra ni pomagala najti poguma, da se postavim zase. To je zgodba o tem, kako se lahko mati počuti izrinjeno iz lastnega doma – in ali obstaja pot iz takšnega ponižanja.
