Moje življenje se je obrnilo na glavo, ko je moja vnukinja Tjaša začela toniti v temo depresije. V najtežjih trenutkih sem se zatekla k veri in molitvi, ki sta mi dali moč, da sem ostala ob njej in naši družini. Ta zgodba je iskren zapis o bolečini, upanju in ljubezni, ki nas je povezala.
Vse se je začelo s telefonskim klicem, ki mi je razbil iluzijo o srečni družini. Med neprespanimi nočmi, kupi računov in moževimi zahtevami sem se borila za svojo vrednost. To je zgodba o izdaji, nevidnem bremenu materinstva in vprašanjih, ki ostanejo, ko zmanjka solz.
Vse se je začelo tistega večera, ko je dedek v sredi dnevne sobe prvič vprašal: ‚Kdo si ti?‘ Od takrat naprej sem se vsak dan borila z njegovim pozabljanjem, družinskimi prepiri in lastnimi dvomi. Skozi to pot sem se naučila, kaj pomeni resnično ljubiti in odpuščati, ter kako težko je nositi breme družinske dediščine.
V trenutku, ko sem zaslišala, da se vrata zaloputnejo, sem vedela, da se je nekaj v naši družini za vedno spremenilo. Moja hči, Nina, je odrasla in želela svojo pot, a jaz in mož nisva znala sprejeti njenih odločitev. Ta zgodba je o tem, kako sem se morala naučiti izpustiti in razumeti, da je dom več kot le streha nad glavo.
Na svoj rojstni dan sem prejela sporočilo, ki mi je v trenutku spremenilo življenje. Medtem ko sem v novi obleki pripravljala večerjo, me je Marko zapustil s hladnim SMS-om. V tej zgodbi razkrivam bolečino, družinske konflikte in iskanje smisla po izdaji.
Moje ime je Ivana in nikoli ne bom pozabila dneva, ko mi je soseda pred Mercatorjem povedala, da babica že tri dni ni jedla. Ta trenutek je v meni sprožil plaz krivde, starih družinskih ran in vprašanj, ki jih nisem hotela slišati. To je zgodba o tem, kako sem med službo, družinskimi prepiri in lastnimi strahovi skušala rešiti, kar je še ostalo od naše družine.
Že leta z možem in sinom živimo v najemniškem stanovanju, sanjamo o svojem domu. Ko mi mama ponudi pomoč za nakup stanovanja, se mi zdi, da se nam bo življenje končno obrnilo na bolje. A mož želi denar nameniti svojemu bolnemu očetu – in znajdem se razpeta med dvema družinama, med upanjem in dolžnostjo.
Moja zgodba se začne na letališču Jožeta Pučnika, kjer sem s hčerko in sinom stala v vrsti za vstop v letalo, medtem ko sta moj mož, Tomaž, in njegova mama že sedela v prvem razredu. Ta trenutek me je prisilil, da sem se zazrla v svoje življenje, v svojo vlogo v družini in v to, koliko sem pripravljena še požreti. Skozi potovanje sem se soočila z mešanico sramu, jeze in odločnosti, ki me je pripeljala do pomembnih odločitev.
Nikoli si nisem mislila, da bom doživela izdajo v lastni družini. Po mamini smrti sem izvedela, da je vse zapustila mlajšemu bratu, čeprav sva oba živela v hišah, ki sta jih kupila starša. Zdaj se borim z občutkom izdaje, bolečine in vprašanja, ali je družina res vredna več kot premoženje.
Nekega deževnega večera me je tašča, medtem ko je bil moj mož na službeni poti, dobesedno nagnala iz skupnega doma. V meni so se prebudili občutki izdaje, osamljenosti in vprašanja o tem, kaj sploh pomeni pripadati družini. Ta zgodba je moje iskanje lastnega glasu in poguma v svetu, kjer so družinske vezi pogosto bolj zapletene kot si upamo priznati.
Ko sem zanosila v zadnjem letniku gimnazije, so me starši izgnali iz doma. S Kristjanom sva morala odraslosti pogledati naravnost v oči in si ustvariti življenje iz nič. Po desetih letih, ko sem si zgradila nov dom in družino, so se starši vrnili – tokrat kot tisti, ki potrebujejo pomoč.
Moja mama je vedno menila, da sem si izbrala napačnega moža. Njene besede so kot sol na rano, ko se trudiva preživeti in skrbeti za najinega avtističnega sina. Vsak dan je boj za dostojanstvo, razumevanje in kanček sreče v svetu, kjer so predsodki močnejši od ljubezni.
