Že leta čutim, da sem odveč v življenju svojega sina in njegove žene. Ko pa me zdaj najbolj potrebujejo, se sprašujem, ali lahko prebolim preteklost in znova zgradim družinsko bližino. To je moja zgodba o bolečini, upanju in iskanju odpuščanja.
Nekega nevihtnega večera sem zaslišala šepetanje za zaprtimi vrati in ugotovila, da sta se moj mož Tomaž in njegova mama Marija obrnila proti meni. V trenutku bolečine in jeze sem ju izgnala iz svojega stanovanja, čeprav sem vedela, da bo to za vedno spremenilo moje življenje. Danes, kljub bolečini, vem, da sem prvič izbrala sebe in svojo vrednost.
Vse se je začelo z navadno uro biologije, a končalo z razkritjem družinske skrivnosti, ki je pretresla temelje mojega sveta. Pripovedujem o bolečini, izdaji in upanju, ki so me spremljali, ko sem izvedela, da ni vse v moji družini tako, kot sem mislila. Resnica o mojem poreklu me je prisilila, da se soočim z največjim strahom – izgubo same sebe.
Moje otroštvo je zaznamovala hladnost in stroga distanca moje mame Marije. Ko je postala nemočna in me potrebovala, sem se znašla v notranjem boju med dolžnostjo in neozdravljenimi ranami. Zgodba razkriva, kako težko je odpustiti in najti sočutje tam, kjer ga nikoli nisi prejel.
Moje ime je Rok in to je zgodba o tem, kako sem zaradi ljubezni do Maje, ženske, ki ni ustrezala družbenim predstavam o lepoti, izgubil prijatelje, skoraj družino, a našel pravo srečo. Najina borba proti predsodkom je dosegla vrhunec na najini poroki, rojstvo najine hčerke Lare pa je vsem pokazalo, da prava ljubezen ne pozna meja. Še danes se sprašujem: koliko nas še vedno živi v strahu pred mnenjem drugih, namesto da bi sledili svojemu srcu?
Sem Ana in že od otroštva živim v senci dolgov svoje mame. Vsak dan se borim z občutkom krivde, družinskimi spori in večnim vprašanjem, kje se konča lojalnost in začne moja svoboda. To je zgodba o tem, kako lahko tuje odločitve zaznamujejo naše življenje, a tudi o pogumu, da poiščemo svojo pot.
Pri šestdesetih letih sem se nepričakovano zaljubila v moškega, ki ni moj mož. Zdaj stojim pred najtežjo odločitvijo v življenju – ali naj zapustim družino zaradi ljubezni, ali ostanem ujeta v vlogi žene in matere, ki jo vsi pričakujejo od mene. Strah me je, da me otroci in mož ne bodo nikoli razumeli, če jim povem resnico.
Tistega nedeljskega popoldneva sem se znašla ujeta med možem in taščo, ko so v zraku letele besede, ki jih ni mogoče vzeti nazaj. V iskanju miru sem se zatekla k molitvi, a dvom in bolečina sta me razjedala še dolgo potem. To je zgodba o tem, kako sem skozi vihar družinskih konfliktov iskala sebe, odpuščanje in novo upanje.
Vse se je začelo z eno samo, navidez nedolžno opazko mojega moža. Odločila sem se, da mu pokažem, kaj pomeni vsakdanja skrb za družino, ki jo je tako zlahka podcenjeval. Ta odločitev je spremenila najin odnos in mene samo.
Sem Ana in moj svet se je obrnil na glavo, ko se je moja tašča, gospa Marija, preselila k nam. Vsak dan sem razpeta med občutkom dolžnosti do družine in lastno potrebo po svobodi, medtem ko se moj zakon z Matjažem vse bolj krha. To je zgodba o mojem tihom boju, žrtvah in vprašanjih, ki jih nosi mnogo žensk v Sloveniji, a jih redko izrečejo na glas.
Moje življenje se je obrnilo na glavo, ko se je mama preselila k meni. Vsak dan je prežet z napetostjo, spomini iz otroštva in občutkom dolžnosti, ki me duši. Vprašanje, ali sem dovolj dober sin in ali bom kdaj našel svoj mir, me razjeda iz dneva v dan.
V tej zgodbi sem oče, ki je vse življenje garal in varčeval za svojo hčerko, Nino. Ko sem ji pomagal do stanovanja v Ljubljani, sem verjel, da bo družina vedno na prvem mestu. A ko sem sam ostal brez doma, sem spoznal, kako krhke so vezi in kako težko je sprejeti, da te lastna kri lahko odrine.
