Moje ime je Ana. V življenju sem vedno stala v senci svojega brata Leona, maminega zlatega sina. Ko mama zboli, se v meni prebudijo stari spomini, bolečina in vprašanje: ali sem res dolžna pozabiti vse krivice in biti tista, ki nosi breme skrbi?
Moje ime je Tjaša in vse življenje sem si želela biti sprejeta. Odraščala sem brez matere, ob strogi babici, nato pa sem se poročila v družino, kjer sem bila vedno v senci Romanove bivše žene. Ta zgodba je moj krik po sprejetosti in boj za lastno vrednost.
V tej zgodbi se zaljubim v soseda iz drugega nadstropja, gospoda Mirana, ki je 62-letni vdovec. Najina čustva sprožijo družinske konflikte, sosedske govorice in notranje boje, saj se moram odločiti med srcem in pričakovanji okolice. Zgodba odpira vprašanja o starostnih razlikah, predsodkih in pogumu za srečo.
Na večer pred svojo poroko se znajdem ujeta med dvema očetoma – biološkim in očimom, ki me je vzgajal. V hiši vre od napetosti, stare rane se odpirajo, jaz pa poskušam najti odgovor na vprašanje, kaj družina sploh pomeni. V tej čustveni nevihti iščem svojo resnico in pogum za odločitev, ki bo zaznamovala vse.
Moje ime je Tjaša. Ko sem mislila, da sem po ločitvi končno našla srečo z Markom, me je njegova nenavadna prošnja vrgla iz tira: naj dovolim, da se njegova bivša žena preseli k nama, da bi se izognil plačevanju preživnine. Sledila je čustvena vojna, v kateri sem se morala odločiti, kaj je prav in koliko sem pripravljena žrtvovati za ljubezen.
V tej zgodbi razkrivam svojo bolečino, ko sem po letih finančne podpore hčerki ostala brez stika z vnukom. Moje življenje je bilo posvečeno družini, a ko nisem več zmogla pomagati, sem ostala sama in prezrta. Sprašujem se, ali sem bila res le vir denarja ali pa je v naši družini nekaj globlje narobe.
V tej zgodbi sem jaz, Marija, ujeta med svojo taščo in možem, ko se v naši družini začnejo odvijati napeti dogodki zaradi prenove hiše. Ko odkrijem, da je moj mož Peter brez moje vednosti poslušal svojo mamo in začel prenovo, se v meni prebudi občutek izdaje. Zgodba razkriva bolečino, dvome in vprašanja o tem, kdo ima v slovenski družini resnično zadnjo besedo.
Na dan hčerine poroke sem v kopalnici odkrila resnico, ki mi je raztrgala srce. V trenutku sem se znašla pred izbiro: zaščititi svojo družino ali razkriti bolečo resnico. Zdaj se sprašujem, ali sem ravnala prav ali sem ji vzela možnost za srečo.
Moje ime je Ivana in nikoli ne bom pozabila dneva, ko sem morala izpustiti roko svoje dveletne hčerke Eme. V bolniški sobi, obdana z medicinskimi sestrami, ki so tiho prepevale ‚Sijaj, sijaj sončece‘, sem se soočila z najtežjo odločitvijo v življenju – darovati Emičine organe drugim otrokom. Ta zgodba je o bolečini, ljubezni in pogumu, za katerega nisem vedela, da ga premorem.
Sem Martina in nikoli si nisem mislila, da se bo naša družina razklala zaradi dedkove nove ljubezni. Po smrti babice se je dedek Jože poročil s sosedo, kar je v nas sprožilo val jeze, žalosti in občutka izdaje. Zdaj, ko z nami ne govori več, iščem odgovor na vprašanje, ali lahko razumem njegovo odločitev in mu odpustim.
Nekega jutra me je hčerka prosila, naj pazim na njenega sina, ker mora v bolnišnico. Medtem ko sem skrbela za vnuka, sem odkrila družinske skrivnosti, ki so mi pretresle srce in spremenile pogled na lastno družino. Zdaj se sprašujem, ali sem sploh kdaj resnično poznala svojo hčer in kje smo kot družina zašli.
V tej zgodbi razkrivam, kako sem kot tiha in predana družinska članica postala žrtev pohlepa lastne družine. Ko je moja nečakinja želela prevzeti moj ljubljeni dom, sem se prvič v življenju postavila zase. To je pripoved o bolečini, razočaranju in iskanju lastnega dostojanstva.
