Ljubezen po šestdesetem – kako sem postala ‚naivna starka‘ v očeh svojega sina

»Mama, saj ne misliš resno!« Leonov glas je tresoč in še bolj prizadeto, kot če bi mu sporočila, da ga zapuščam za vedno. Sedim za kuhinjsko mizo in skušam pogoltniti hladen čaj, ki je zdaj grenak kot njegova presenečena tišina. Moj sina, vedno zadržan in odgovoren, zdaj zre vame, kot bi mu izdihnila največjo izdajo: »Pri dvainsedemdesetih ne iščeš več sreče v ljubezni! Zakaj mi to delaš?