Povedala sem ti, da bo moja. In tudi njen očetov denar.

»Ne, ne moreš zdaj odnehati,« je Mark šepetal v telefon, medtem ko sem stala v temi hodnika in poslušala. Njegov glas je bil drugačen, skoraj grozeč. Srce mi je začelo divje biti, ko sem zaslišala še: »Povedal sem ti, da bo moja. In tudi njen očetov denar.« V tistem trenutku sem vedela, da sem naredila največjo napako v svojem življenju.

Pred letom dni sem bila še prepričana, da sem našla svojo sorodno dušo. Mark je delal v očetovem podjetju, bil je priden, iznajdljiv in vedno pripravljen pomagati. Moj oče, gospod Novak, je bil strog, a pravičen človek, ki je vse življenje gradil svoje podjetje iz nič. Ko mi je prvič omenil, da bi rada, da spoznam Marka, sem bila skeptična. »Tina, mislim, da bi ti bil Mark všeč. Je pameten, ambiciozen in ima prave vrednote,« mi je rekel med večerjo, ko je mama tiho poslušala in se igrala z vilico.

Mark me je res očaral. Bil je pozoren, znal je poslušati, znal je nasmejati tudi mojo mamo, ki je bila vedno nekoliko zadržana do tujcev. Po nekaj mesecih sva začela hoditi, in vse je bilo kot v filmu. Rože, izleti na Bled, dolgi sprehodi po Tivoliju, večeri ob vinu in pogovorih o prihodnosti. Nikoli nisem dvomila, da je iskren. Ko me je zaprosil na vrhu Triglava, sem jokala od sreče. »Obljubim, da te bom vedno varoval,« je rekel in me objel.

Poroka je bila velika, vsa Ljubljana je govorila o njej. Oče je bil ponosen, mama je jokala od sreče, Mark pa je bil videti kot najbolj zaljubljen moški na svetu. Po poroki sva se preselila v hišo v Šiški, ki jo je oče kupil za naju. Mark je postal še bolj vpleten v podjetje, oče mu je zaupal vedno več. »Zdi se mi, da je Mark kot sin, ki ga nikoli nisem imel,« je rekel nekega večera, ko smo sedeli na terasi in pili kavo.

A potem so se začele spremembe. Mark je postal bolj hladen, pogosto je ostajal v službi do poznih ur, doma je bil vedno utrujen. Ko sem ga vprašala, kaj je narobe, je rekel, da je samo pod stresom zaradi novih projektov. »Tina, vse delam za naju, za najino prihodnost,« je rekel in me poljubil na čelo. Ampak v njegovih očeh sem videla nekaj, česar prej ni bilo – praznino.

Nekega večera sem v njegovi jakni našla izpisek bančnega računa, na katerem je bilo veliko več denarja, kot bi ga lahko zaslužil. Ko sem ga vprašala, je rekel, da je to bonus od očeta. »Veš, tvoj oče me res ceni,« je rekel in se nasmehnil, a njegov nasmeh ni dosegel oči.

Začela sem opažati še druge stvari. Mark je pogosto telefoniral pozno ponoči, vedno je govoril tiho ali pa je šel ven. Ko sem ga vprašala, s kom se pogovarja, je rekel, da je to poslovno. »Tina, zaupaj mi,« je rekel vedno znova. A zaupanje je začelo razpadati.

Nekega dne sem po naključju slišala pogovor med Markom in očetovim odvetnikom. »Gospod Novak je že star, kmalu bo vse tvoje, če boš pameten,« je rekel odvetnik. Mark se je zasmejal in rekel: »Ne skrbi, Tina mi popolnoma zaupa.«

Tisto noč nisem spala. V glavi sem premlevala vse, kar se je zgodilo v zadnjem letu. Spomnila sem se, kako je Mark vedno znal reči pravo stvar, kako je znal očarati ljudi, kako je znal biti popoln mož – a zdaj sem videla, da je vse to bila igra.

Odločila sem se, da se pogovorim z mamo. Sedeli sva v njeni kuhinji, ona je kuhala kavo, jaz pa sem ji povedala vse. »Mama, mislim, da me Mark izkorišča. Mislim, da mu je pomemben samo denar,« sem rekla in se zlomila v solzah. Mama me je objela in rekla: »Tina, vedno sem imela občutek, da je preveč popoln. Ampak to je tvoja odločitev. Če želiš, ti bom stala ob strani.«

Zbrala sem pogum in se soočila z Markom. »Mark, ali me sploh ljubiš ali ti je pomemben samo denar?« sem ga vprašala naravnost. Za trenutek je bil tiho, potem pa je rekel: »Tina, ti si čudovita ženska, ampak včasih je življenje bolj zapleteno, kot si misliš.«

V tistem trenutku sem vedela, da je konec. Poklicala sem očeta in mu povedala vse. Oče je bil najprej besen, potem pa žalosten. »Tina, vedno sem želel, da si srečna. Nisem vedel, da sem ti s tem naredil toliko škode,« je rekel in me objel.

Mark je moral zapustiti podjetje in hišo. Ločitev je bila grda, polna obtožb in laži. Vsi so imeli svoje mnenje – prijatelji, sorodniki, sodelavci. Nekateri so rekli, da sem bila naivna, drugi so me podpirali. Najhuje pa je bilo, da sem morala začeti znova, brez iluzij, brez sanj o popolni ljubezni.

Danes, ko gledam nazaj, se sprašujem, ali sem bila res tako slepa ali pa je bil Mark res tako dober igralec. Bi lahko naredila kaj drugače? Ali je v Sloveniji sploh mogoče zaupati, ko je v igri toliko denarja in družinskih interesov?