Moje ime je Ana in že devet let sem žena Marka. Leta sem se razdajala njegovi družini, pozabljala nase in na svoje sanje, dokler nisem dosegla točke, ko sem morala izbrati – živeti za druge ali končno zase. Zdaj stojim pred najtežjo odločitvijo v življenju.
Že leta živim v senci svoje tašče, Marije, ki me nenehno ponižuje in mi daje občutek, da sem tujec v lastnem domu. Nekega dne, ko sem dosegla rob potrpežljivosti, sem se odločila, da ji vrnem milo za drago – a na način, ki ji je vzel sapo. Moja zgodba ni le o maščevanju, temveč o pogumu, da se postaviš zase, ko vsi pričakujejo, da boš tiho.
Sem Dario Kovačević, samohran oče štirih otrok. Tisto noč, ko sem moral najstarejšega sina Ivana pustiti samega z mlajšimi, se je vse obrnilo na glavo – policija, sodišče, krivda in vprašanje, ali sem sploh dober oče. To je zgodba o bolečini, družinskih razkolih in iskanju upanja v vsakdanjih slovenskih težavah.
V trenutku, ko je mama zbolela, sem vedela, da se bo moje življenje obrnilo na glavo. Medtem ko sem poskušala skrbeti za svojega sina in službo, je mamina prisotnost v mojem stanovanju prinesla napetosti, ki jih nisem pričakovala. Ta zgodba razkriva, kako težko je postaviti meje ljubljenim in kako nas družinske vezi lahko hkrati rešujejo in dušijo.
Pred dvanajstimi leti me je mož zapustil zaradi druge ženske. Danes je nenadoma stal pred mojimi vrati, izmučen in prestrašen, in v meni prebudil vihar čustev, za katere sem mislila, da so že davno umrla. Njegova vrnitev je razkrila stare rane, družinske skrivnosti in vprašanje, ali lahko sploh še kdaj zaupam.
Moje ime je Tjaša in vse življenje sem opazovala, kako moja mama, Marjeta, živi nad svojimi zmožnostmi in se zanaša na pomoč drugih. Ko so ji vsi obrnili hrbet, so dolgovi postali del mojega vsakdana, čeprav jih nisem nikoli naredila sama. Ta zgodba je moj poskus razumeti, kje se konča dolžnost otroka in začne pravica do lastnega življenja.
Na dan svoje poroke sem spoznala, da ne bom vezana le na svojega zaročenca, temveč tudi na njegovo oblastno družino. V želji, da bi vsem ustregla, sem začela izgubljati sebe in svoje sanje. Moja zgodba je iskren vpogled v notranji boj med pričakovanji drugih in lastno srečo.
Moje ime je Lucija in v enem letu sem izgubila oba svoja sinova, medtem ko sta bila pod varstvom moje mame. Zdaj je ona na sodišču, jaz pa se utapljam v krivdi, izdaji in obupu. To je zgodba o družinskih skrivnostih, bolečini in o tem, kako hitro lahko izgubiš vse, kar si imel za samoumevno.
Moje življenje se je ob rojstvu dvojčic, Tine in Maje, obrnilo na glavo, ko sem izvedela, da imata obe redko srčno napako. Preplavili so me občutki krivde, strahu in nemoči, a tudi upanja in neizmerne ljubezni. To je zgodba o boju za življenje, družinskih razprtijah in večnem vprašanju, ali je ljubezen res dovolj, da premaga vse.
Moje ime je Maja in to je zgodba o meni in moji babici Mariji, ženski, ki me je vzgojila, ko sta me starša zapustila. Ko sem jo prosila, naj mi prepiše hišo, sem sprožila plaz starih zamer in družinskih konfliktov, ki so razgalili pravo naravo naših odnosov. V tej izpovedi se sprašujem, kje se konča hvaležnost in začne sebičnost ter kaj v resnici pomeni družina.
Na dan moje poroke z Gabrom njegovih staršev ni bilo. Leta kasneje se sprašujem, ali lahko zacelimo rane, ki jih je povzročil ponos in bolečina. Zgodba o družinskih razkolih, tišini in iskanju sprave v sodobni Sloveniji.
Med napetim nedeljskim kosilom pri tašči sem slišala besede, ki so me prisilile, da izberem med zvestobo možu in zaščito svojih otrok. Od tistega trenutka naprej se je vse spremenilo, v meni pa še vedno odmeva vprašanje, ali sem ravnala prav. To je zgodba o družinskih ranah, ki v Sloveniji pogosto ostanejo skrite za zaprtimi vrati.
