Mož me je nosečo pustil ob nevarni cesti, da ne bi umazala njegovega novega avta. Domov sem se vrnila brez otroka in brez njega.

V petindvajsetem tednu nosečnosti sem moža prosila, naj ustavi, ker mi je bilo slabo, on pa je videl samo nevarnost za svoje nove sedeže. Po prepiru me je prisilil, da sem izstopila ob nepreglednem ovinku, kjer se je moje življenje v nekaj trenutkih razlomilo. Danes še vedno težko sprejmem, da je človek, s katerim sem pričakovala otroka, tisti dan bolj varoval avtomobil kot mene.

Sin je hotel najino hišo in pokojnini, mož pa je sredi prepira razkril, da ima še enega sina, za katerega nisem nikoli vedela

Mislila sem, da bova z možem na stara leta v svoji hiši končno živela mirno, dokler nama sin in snaha nista začela določati, kako smeva porabljati pokojnini. Med prepirom zaradi prepisa hiše sem izvedela, da je mož pred menoj desetletja skrival svojega prvega otroka. Z njim sem se podala na iskanje izgubljenega sina, ob tem pa sem morala sprejeti, da me lahko otrok, ki sem ga vzgojila, prizadene bolj kot katerikoli tujec.