Moja tašča, meje in jaz – Zgodba razpada in ponovne združitve slovenske družine v blokovskem naselju

Moja tašča, meje in jaz – Zgodba razpada in ponovne združitve slovenske družine v blokovskem naselju

V življenju me je najbolj zaznamovala bitka z lastno taščo pod isto streho našega stanovanja v ljubljanskem blokovskem naselju. Ta napeta izkušnja me je naučila, da včasih ni večje ljubezni kot tista, ki zna postaviti mejo – pa naj bo to z besedo, solzami ali tišino. Po odločitvi, ki je spremenila vse, se danes sprašujem, ali smo res kdaj pripravljeni izgubiti del sebe, da ohranimo družino.

Med ljubeznijo in pravico: Moja razbita družina in boj za dom

Med ljubeznijo in pravico: Moja razbita družina in boj za dom

Moje ime je Martina in to je zgodba o tem, kako sem se zaljubila v Luko, se poročila in nato izgubila skoraj vse zaradi tihe vojne z njegovo mamo, Terezo. Obtožbe, sodni procesi in izdaje so me skoraj zlomili, a sem kljub vsemu iskala moč, da ohranim najino srečo. Zdaj se sprašujem, ali je vredno žrtvovati ljubezen zaradi pravice ali je včasih bolje preprosto spustiti.

Ko tvoj dom postane tuj: Izpoved ljubljanske matere

Ko tvoj dom postane tuj: Izpoved ljubljanske matere

Odkar sta se moj sin Matej in njegova žena Ana preselila v moje stanovanje, je vsak dan zame boj za zasebnost in spoštovanje. Pišem o svoji bolečini, dvomih in se sprašujem: kako naj si povrnem dom, ne da bi izgubila družino? To je zgodba o osamljenosti med najbližjimi in o tem, kako težko je najti svoje mesto, ko se vse okrog tebe spremeni.

Ni ti treba biti lepa, dovolj je, da si koristna – zgodba Slovenke o nevidnosti in iskanju sebe

Ni ti treba biti lepa, dovolj je, da si koristna – zgodba Slovenke o nevidnosti in iskanju sebe

Nekega deževnega večera, ko mi mama med večerjo spet očita, da sem pri petintridesetih še vedno sama, me preplavi občutek, da sem celo življenje le ustrezala pričakovanjem drugih. V tej zgodbi razkrivam, kako sem postala tista vedno ‚praktična‘ ženska, ki je vsem na voljo, a nikoli zares vidna. Zdaj pa se sprašujem: ali je res dovolj, da si samo koristen, ali si vsi želimo, da bi nas nekdo končno videl kot žensko?